Hujšanje / SF+SCS+SC 2

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila bolj skrbeti za enakomerno telesno težo ko sem bila samska ali ko sem imela bolj suhega partnerja oz. da sem prenehala skrbeti za enakomerno telesno težo, ko sem imela obilnejšega partnerja.

Ko opazim, da ne/skrb za telesno težo pogojujem z zunanjimi dejavniki/osebami – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da (moje) telo samo ve kakšna teža mu najbolj ustreza in kakšna teža ga najbolj podpira. Zavedam se, da sem/smo zavedanje o lastnem telesu in s tem o teži preglasili z umskimi in čustvenimi iluzijami.

Namesto, da svojo težo pogojujem skladno z partnerjevim izgledom  / zunanjimi dejavniki, raje raziskujem komunikacijo z lastnim telesom skupaj s težo in kot telo s težo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila v primerih ko sem se zredila tolažiti se s tem, da sem se na vse zadnje zredila tudi v joške in da imam sedaj večje, smeh.

Ko opazim, da se ob povečanju kilogramov tolažim s povečanjem svojih jošk/prsi – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da je konstrukcija mojega telesa neproporcionalna  (večja zadnjica, manjše prsi aka vlka rit pa male joške) z vidika umsko zavestnega sistema, sicer pa ji nič ne manjka in nima ničesar preveč.

Namesto da se takrat ko imam več kilogramov tolažim s tem, da imam večje prsi / namesto da se takrat ko imam manj kilogramov tolažim s tem, da imam manjšo zadnjico, svoje prsi in zadnjico sprejemam enakovredno hkrati – kot dela konstrukcije svojega telesa z več ali manj kilogrami!

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila po eni strani biti ponosna na partnerja, ker je začel hujšati in s tem zmanjševati možnost zdravstvenih zapletov zaradi debelosti in po drugi strani biti razočarana nad partnerjem, ker je hujšal tudi zaradi tega, da bi dobival pozornost in potrdila od drugih/nasprotnega spola.

Ko opazim notranji konflikt med ponosom in razočaranjem v povezavi s hujšanjem pri partnerju – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da lahko svoje reakcije ponosa in razočaranja v povezavi s partnerjevim hujšanjem predelam skozi samoodpuščanje.  Zavedam se, da se lahko s partnerjem pogovarjam o ne/smiselnosti razlogov za njegovo hujšanje.

Namesto da čustva in občutke glede partnerjevega hujšanja potlačujem v sebi, jih raje sproti predelam skozi samoodpuščanje. Namesto da se sekiram, ker si partner želi zunanje pozornosti in potrditve, se z njim raje pogovorim o razlogih zakaj si pozornosti in potrditve – s tem pa tudi kontrole nad svojim počutjem - ne da sam. 

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila verjeti, da sem se fantu pri hujšanju pridružila zaradi podpore njemu/sebi/nama in da si nisem dopustila realizirati, da sem se mu prej kot pridružila, prilagodila zaradi strahu pred njegovo zavrnitvijo / najinim postopnim ločevanjem.

Ko opazim, da se za mojo podporo partnerju pri hujšanju in načinu hujšanja skriva strah pred partnerjevo zavrnitvijo – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem,  da zaradi strahu pred partnerjevo zavrnitvijo partnerju nisem upala jasno izrazit svojega mnenja – da se mi sprememba najinega vsakdanjika zaradi prilagajanja hujšanju za katerega se je odločil zdi preveč utesnjujoča in monotona.

Namesto da vztrajam pri partnerjevih (shujševalnih) aktivnostih tudi takrat, ko že dojamem da mi ne ustrezajo, se s partnerjem o tem raje iskreno pogovorim in si ne dopuščam strahu pred morebitnim konfliktom/nestrinjanjem/zavrnitvijo.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila metati hrano vase / se tolažiti s hrano ob zaključku partnerske zveze / ob trenutkih čustvene nestabilnosti.

Ko opazim, da hrane ne konzumiram zaradi tega ker bi bila lačna, ampak zato, da bi se z njo (po)tolažila – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da ima tolaženje s hrano nepotrebne nesmiselne posledice.

Namesto da se tolažim s hrano, raje izpišem in predelam vzrok zaradi katerega se mi dozdeva, da potrebujem tolažbo in se posvetim gibanju.

POZOR - RES HUD VIDEO V POVEZAVI S HUJŠANJEM IN SLADKORJEM