Takle mamo danes na Zavodu Republike Slovenije za
Zaposlovanje:
Na vsake 3 mesece me hočejo videt na zavodu. Zakaj? Ne razumem.
Pridem na zavod, med čakanjem na prostega
svetovalca poslušam ljudi in njihove ironične pripombe o sistemu, sistemu
zaposlovanja. Potem vstopim k svetovalcu/svetovalki --------------- brez
pričakovanj, ker se zavedam, da mi nimajo kaj oprijemljivega za ponudit. Vem,
da grem tja na pogovor z osebo, ki ji je to isto jasno kot meni – zato si po
navadi ne težimo. Prinesem ji list 'Poročanje o aktivnostih dogovorjenih v
zaposlitvenem načrtu'. Razpisov za moja dva poklica ni niti toliko, da bi lahko
zapisala 1 dogovorjen poizkus kontakta z delodajalcem na mesec… Zadnje čase sem
vzpostavljala kontakte z delodajalci na podlagi govoric o prostih delovnih
mestih. V odgovor sem dobila kar precejšnje reakcije… Ne bom se več iz strahu
trudila izpolnit tega lista z aktivnostmi – dovolj imam.
Svetovalec/svetovalka mi pove kar so naročili
nadrejeni. Pošiljajo nas na izobraževanja, ki jih nimamo kje za uporabit…
Sprašujejo nas če smo za honorarno/prostovoljno delo češ da sicer ne bomo
pridobili denarja, bomo pa pridobili dodatne izkušnje. FO, a se nisem za to
šolala, da bi lahko zdaj služila denar!?! In ne, hvala – sem že oddelala svoje
'prostovoljno' pripravništvo – zato, da bom kao lažje zaposljiva.
Nazadnje ko sem vprašala če ponujajo kako
izobraževanje, ki bi me dejansko zanimalo, sem dobila odgovor, da ni denarja. Financirajo
izključno izobraževanja za najbolj iskane poklice. Svetovalec mi je predlagal,
da naj naredim dvomesečni tečaj za varilca – pa bom takoj dobila službo. Kot
alternativo mi je ponudil, da grem za tovornjakarja – v mednarodnem prometu.
To kar delajo na zavodu je samo še nepotrebna
administracija, brezvezna teorija, navidezno opravljanje funkcije za katero so
zadolženi.
Želela sem službo v kateri bi se lahko likovno
izražala – in sem se šolala za aranžerko. Tekom mojega šolanja je poklic
aranžerja bolj kot ne propadel. Program aranžerski tehnik pa je približno 10
let kasneje še vedno na voljo. Kje je tu smisel, zakaj vlada to dopušča?
Zaradi slutnje, da se kmalu ne bo dalo preživet v
vlogi ''''svobodnega umetnika''', sem raje doštudirala likovno pedagogiko. Tekom
prve začasne zaposlitve sem doživela prvo učiteljsko stavko . Danes pa sem po
radiu poslušala o nadaljnjem trpinčenju delavcev v izobraževanju. FO!
Naša generacija se je že sprijaznila s tem, da ne
bo dočakala 'penzije'. Fak – zdaj sem pomislila že na to če bomo sploh dočakali
leta pri katerih ljudje gredo v pokoj.
Zakaj ne nehamo takoj pri priči sprejemat in
dopuščat tega sistematičnega mučenja in zahtevamo uvedbo Univerzalnega
Temeljnega Dohodka in kasneje Enakovrednega Denarnega Sistema??
A še nismo dovolj globoko v sranju? Si ga želite še več – ali zakaj ne zahtevate UTD??? (Do konca potunkanega v drek, se več nobenega ne sliši.!.)
A še nismo dovolj globoko v sranju? Si ga želite še več – ali zakaj ne zahtevate UTD??? (Do konca potunkanega v drek, se več nobenega ne sliši.!.)
med čakanjem na svetovalca na zavodu za zaposlovanje
Ni komentarjev:
Objavite komentar