Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila (številno
močne) velike rdeče/oranžne polže sodit kot nagnusne in škodljive. Znotraj tega
si odpustim, da sem ta vzorec prevzela od domačih.
Ko opazim, da velike rdeče/oranžne polže sodim kot
nagnusne in škodljive, ker sem se te sodbe priučila od domačih – se ustavim in
diham.
Vidim/realiziram/razumem, da sem sodbi o teh
polžih posvojila od domačih. Na polže odreagiram s priučenimi mislimi in čustvi
– gnusom.
Namesto da na polže avtomatsko reagiram z gnusom,
si jih raje pobližje ogledam, mogoče fotografiram in jih tako bolje spoznam –
pri tem pa ves čas zavestno diham (kot to počnejo tudi polži). Namesto da polže
avtomatsko sodim kot škodljive, se iz različnih virov pozanimam o njihovi
ne/škodljivosti.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila sodit
pomor baje škodljivih polžev s posipavanjem s soljo kot gnusnega in
nesprejemljivega.
Ko opazim, da sodim pomor polžev s soljo kot
gnusnega in nesprejemljivega – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da v primeru če so polži
v večjem številu res škodljivi, človeku ne preostane drugega kot da se jih
znebi. Zavedam se, da domači uporabljajo poboj s soljo, ker ne poznajo
primernejše metode.
Namesto da se sprašujem, če so ti specifični polži
res škodljivi, se o tem pozanimam / jih opazujem. Če ugotovim, da so škodljivi –
brez gnusa sprejmem, da jih je treba uničit. Namesto da se zgražam nad pobojem
s soljo, se raje pozanimam če obstajajo manj boleče metode za uničenje polžev.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah
pred tem, da bi se polžev nehote dotaknila in/ali stopila na njih. Znotraj tega
si odpustim, da sem se bala, da bi se dotaknila polža med opravljanjem male
potrebe v naravi.
Ko opazim strah pred tem, da bi se nehote
dotaknila polžev – posebej med opravljanjem male potrebe – in da bi nehote
stopila na njih – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da fizični stik s polžem
sam po sebi ni škodljiv ali gnusen – kot takšnega ga lahko ne/sprejemam;
odvisno od ne/dopuščenih misli in čustev. Zavedam se, da če sem dovolj pazljiva
med hojo, ne bom pohodila nobenega polža.
Namesto da se fizičnega stika s polži bojim, raje tam
kjer je veliko polžev pazljivo hodim, po potrebi uporabim palico za
odstranjevanje ali svetilo. Če se polža nehote dotaknem ali ga pohodim, ne zganjam
panike ampak učinkovito diham.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila reagirati
z gnusom, ko sem pri čiščenju solate naletela na polže, deževnike in ostale
male vrtne živali.
Ko opazim, da pri čiščenju solate reagiram z
gnusom kadar naletim na male vrtne živali kot so polži in deževniki – se ustavim
in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da so polži , deževniki
in ostale male vrtne živali prav tako fizična bitja ki dihajo in se
prehranjujejo ravno tako kot jaz.
Namesto da na polže, deževnike in ostale naseljence
v solati reagiram z gnusom, jih raje predvidno
odstranim v prozorno posodo, ki jo nato odnesem ven. V času, ko je solata gosto naseljena z živalskimi podnajemniki pa za čiščenje uporabim tanke rokavice.
Polži v solati / solata s polži : )
Ni komentarjev:
Objavite komentar