Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila
popolnoma realizirat, da je trenutno gonilo sveta in človeških 'življenj'
denar.
Ko opazim, da na kakršenkoli način ignoriram trenutno
vlogo denarja v svetu in pomen denarja v povezavi z mojim
'življenjem'/preživetjem – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je moje
'življenje'/preživetje odvisno od denarja, ki si ga priskrbim sama ali mi ga
priskrbijo moji starši. Zavedam se, da si morajo moji starši zagotoviti denar
za svoje 'življenje'/preživetje, torej sem jim jaz s svojo finančno
nesamostojnostjo dodatno, nepotrebno breme.
Namesto, da se zanašam na to, da me bodo finančno
preskrbeli drugi, vztrajno iščem službo tudi izven svoje poklicne
orientacije!!!
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
finančno preskrbljenost znotraj svoje družine jemati kot samoumevno.
Ko opazim, da finančno preskrbljenost znotraj
družine jemljem kot samoumevno – se ustavim in diham.
Zavedam se, da lahko moja starša kadarkoli
ostaneta brez službe in da ni nujno, da jima bo sistem zagotovil zadostno
pokojnino.
Namesto, da se zanašam na finančno
preskrbljenost/podporo svojih staršev, delam na lastni finančni samostojnosti
in si iščem službo.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
pričakovati finančno podporo s strani mojih staršev, ker sta se onadva odločila
za mene in ker sta imela (in delno še imata) boljše pogoje za služenje denarja
kot jaz.
Ko opazim pričakovanje, da me bosta starša še
naprej finančno podpirala – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da so starši odgovorni
za finančno preskrbljenost svojih otrok, ki pa se slej ali prenese na potomce
same. Zavedam se, da me starša finančno podpirata že 30 let; zadnja leta sicer ne
več na tak način, da bi mi denar dajala tudi
direktno, ampak na ta način, da mi omogočata bivanje v njuni hiši, uporabo
avtomobila za osnovne potrebe… Sicer v zameno za delo v hiši in okrog nje,
ampak še vedno bolj udobno kot npr. delo v šoli.
Namesto, da še naprej pričakujem finančno podporo v
s strani staršev zato, ker sta me spravila na ta svet in zato, ker zasedata
delovna mesta, prevzemam samoodgovornost za svoje finančno stabilnost z
aktivnim in iznajdljivim iskanjem službe!
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
pričakovati finančno podporo s strani mojih staršev,
ker nisem prepričana ali se mi splača hodit v
službo za malo denarja in ogromno zlorabe in ali ni bolje, da delam doma (gospodinjim
in skrbim za babico ).
Ko opazim, da pričakujem finančno podporo s strani
svojih staršev zaradi zjebanega sistema v katerega sta me prinesla – se ustavim
in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da sta bila sama rojena
v isti sitem z nekoliko boljšimi pogoji za finančno samostojnost in nista bila
sposobna predvideti, da se bodo pogoji za mojo (in delno za njuno) finančno
samostojnost tako zaostrili.
Namesto da iščem izgovore, da se mi ne bi bilo
potrebno finančno osamosvojiti znotraj krutega sistema, raje raziskujem kako
rešiti ta problem skozi lastne aktivnosti.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
skrbeti zato, da svojih staršev ne bi stala preveč z namenom, da bi lahko čim
bolj dolgo uživala njuno finančno podporo.
Kadar opazim lastno skrb za vzdrževanje mene kot čim
manjše finančne obremenitve za svoja starša z namenom, da bi še naprej uživala
njuno finančno podporo – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da sem kljub srbi zato,
da bi bila čim manjši strošek za svoja starša še vedno njun strošek.
Namesto da svoje življenje pogojujem s financami
svojih staršev, raje samoodgovorno poskrbim za stabilizacijo svojega finančnega
stanja.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
mnenje, da si s služenjem denarja v zdajšnjem sistemu človek lahko prisluži le
za preživetje in da si z izčrpavajočim služenjem denarja ne more privoščiti še
kaj drugega, hkrati pa zapravlja tudi čas za samoizražanje. Znotraj tega si odpustim, da sem si tako
prepričanje izoblikovala na podlagi opazovanja svojih sovrstnikov/drugih in
debate z njimi.
Ko opazim da se izgubljam v prepričanju, da je
služenje denarja izčrpavajoče in da ne omogoča drugega kot preživetje, hkrati
pa zaradi tega izgubljamo čas za samoizražanje – se ustavim in diham. Ko opazim,
da takšno prepričanje vzdržujem in nadgrajujem na podlagi opazovanja
sovrstnikov/drugih in na podlagi pogovora s sovrstniki/drugimi – se ustavim in
diham!
Vidim/realiziram/razumem, da si nekateri ljudje s
prisluženim denarjem vseeno lahko privoščijo še kaj več kot le preživetje, vendar
pa zaradi navajenosti na to kar smo si lahko privoščili v preteklosti, tega ne
doživljamo več tako intenzivno. Zavedam se, da se človek kot fizično bitje s
fizičnimi potrebami lahko samoizraža tudi v bolj utesnjenih pogojih in da je
njegovo samoizražanje v bistvu rešitev za spremembo 'iz utesnjenosti k
sproščenosti'.
Namesto da se ukvarjam z razmišljanjem kako izčrpavajoče
je služenje denarja v zdajšnjem sistemu in kako človeka prikrajša za samiozražanje ter v svoji okolici iščem potrdila za to,
raje po svojih najboljših močeh združujem služenje denarja in samoizražanje.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
zanašati se na to, da bo mojo/našo situacijo rešil enakovredni denarni sistem in
da sem pri tem ignorirala dejstvo, da bom pred tem še 10-20 let primorana svojo
finančno stabilnost reševati sama.
Ko opazim, da ignoriram dejstvo, da bo do
uveljavitve enakovrednega denarnega sistema, ki bo rešil naše nepotrebne finančne
skrbi preteklo še desetletje ali dve – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je enakovredni
denarni sistem praktična rešitev, ki je dejansko najboljša za vse, ampak da bom
morala pred njegovo uvedbo služit denar znotraj trenutnega gnilega kapitalističnega
sistema.
Namesto da ignoriram trenutni kapitalistični
sistem služenja denarja, raje delujem znotraj njega in ga pomagam spreminjati
od znotraj.
SEZNAM RALEVANTNIH VIDEO POSNETKOV O DENARJU IN
EKONOMIJI
SEZNAM RALEVANTNIH VIDEO POSNETKOV, KI POJASNJUJE
REŠITVI UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK IN ENAKOVREDNI DENARNI SISTEM TER RAZLIKE
MED NJIMA
Ni komentarjev:
Objavite komentar