Moj odnos do nasprotnega spola / sf+scs+sc 1

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila preko družbe vprogramirat definicije in povezave o različnosti med ženskami in moškimi.

Ko opazim, da sodelujem v povečevanju razlik med ženskami in moškimi v mislih, besedah ali dejanjih – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da se med seboj razlikujemo po spolu, z vsemi ostalimi definicijami različnosti po UZS pa se bolj ali manj samo omejujemo in si preprečujemo razvijanje svojih človeških potencialov. Zavedam se, da se zaradi sprejetih in dopuščenih definicij o videzu žensk/moških in značilnih dejavnostih žensk/moških omejujem pri komunikaciji z bitjem.

Namesto da sodelujem v povečevanju razlik med ženskami in moškimi v mislih, besedah ali dejanjih in reagiram kadar bitje po videzu ali po svojih dejavnostih ne ustreza predstavam, ki jih imam o ženskah/moških, raje vsako bitje sprejmem enakovredno in si ga dopustim spoznavati brez sodb po videzu in glede na dejanja, ki jih dojemam kot značilnejša za Ž/M spol.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila oblikovati miselne in čustvene programe o moških na podlagi pojave prvega moškega v mojem življenju – mojega očeta.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila strah pred pogovorom z očetom o njegovi vlogi v prvih sedmih letih mojega življenja.

Ko opazim strah pred pogovorom z očetom o njegovi vlogi v prvih sedmih letih mojega življenja – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da mi lahko ta pogovor najverjetneje pomaga priti sebi do dna – se odprogramirat do konca. Zavedam se, da je strah pred pogovorom z očetom o tej temi kot nekakšna nepotrebna blokada med nama, ki preprečuje medsebojno zaupanje in verjetno tudi moje zaupanje moškim na splošno.

Namesto da se bojim pogovora o očetovi vlogi v prvih sedmih letih mojega življenja, očeta enkrat ob priliki ko bova sama povprašam o tem. Najbolje da na sprehodu?

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila verjeti, da sem v prvih sedmih letih otroštva pridobila vzorec o nezanesljivosti moških, o njihovi prisotnosti in odsotnosti, ki sta neodvisni od mojih želja.

Ko opazim, da razmišljam / delam odločitve na podlagi vzorca 'nezanesljivost glede prisotnosti/odsotnosti moških' – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da vzorec o 'nezanesljivost glede prisotnosti/odsotnosti moških' obstaja v meni in kot jaz kot prepričanje katerega ozadja in preteklosti še ne poznam v podrobnosti. Zavedam se, da je posploševanje nezanesljivosti skozi prisotnost/odsotnost na vse moške nesmiselno.
Namesto da vzdržujem ta vzorec o 'nezanesljivost glede prisotnosti/odsotnosti vseh moških', raje gradim vsak odnos z moškim posebej in neodvisno od nesmiselnega vzorca/programa o nezanesljivosti moških.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila oblikovati miselne in čustvene programe/vzorce o moških na podlagi pojave drugega moškega / nadomestnega prvega moškega v mojem življenju – mojega dedka.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila oblikovati prepričanje, da smo ženske namenjene predvsem podpori in strežbi moških. Znotraj tega si odpustim, da sem si to prepričanje oblikovala na podlagi odnosov v primarni družini in v družbi na splošno.

Ko opazim, da vzdržujem prepričanje o ženskah kot podpornicah moških in kot strežnicah moškim – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da z vzdrževanjem tega prepričanja podpiram razlikovanje med ženskami in moškimi, vrednotim moške kot večvredne in ženske kot manjvredne.

Namesto da vzdržujem prepričanje o ženskah kot podpornicah moških in kot strežnicah moškim, ženske raje vrednostim kot enakovredne moškim in sodelujem v vzajemni medspolni podpori in pomoči.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila zanašati se na skrb, podporo in pozornost moških (kakor tudi žensk).

Ko opazim, da se zanašam na skrb, podporo in pozornost strani drugih/moških – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da si skrb, podporo in pozornost lahko dam sama – s tem sprejmem odgovornost za sebe in neodvisnost od drugih/moških.

Namesto, da se zanašam na druge/moške, raje postopoma nadgrajujem samozaupanje vase.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila prepričanje, da ženske nastopamo kot podpora moškim/družini, kadar se odnos kot urejen in zdrav predstavlja navzven/drugim, za štirimi stenami pa nepraktično obnašanje moških / družinskih članov lahko kritiziramo.

Ko opazim da vlogo ženske v partnerskih in družinskih odnosih razcepljam na 'predstavitveno vlogo za druge' in na 'vlogo vestne kritičarke za štirimi stenami' – se ustavim in diham.  

Vidim/realiziram/razumem, da s tem po nepotrebnem razdvojujem vlogo ženske znotraj partnerstva/družine. Zavedam se, da vse družinske zadeve niso primerne za v javnost, hkrati pa se zavedam, da je nesmiselno da (kot ženska) podpiram navidezno nasprotujoča si karakterja 'v javnosti' in 'za štirimi stenami'.

Namesto da podpiram (ženska) karakterja 'predstavitvena vloga za druge' in na 'vloga vestne kritičarke za štirimi stenami', raje podpiram/živim to kar se mi zdi smiselno (za vlogo ženske) neodvisno od okolja. Če določenega obnašanja partnerja/družine ne podpiram doma, ga ne podpiram tudi v javnosti (samo zato, da bi izpadli složni) in če ga podpiram doma, ga podpiram tudi v javnosti.