Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila stiskanje
in praskanje povezovati in definirati z olajšanjem.
Ko opazim, da stiskanje in praskanje povezujem in
definiram z olajšanjem – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je stiskanje in praskanje
lahko olajšanje le za umsko zavestni sitem, za moje fizično telo pa pomeni
poškodbe. Zavedam se, da je občutek spravljanja umazanije iz sebe s pomočjo
nasilnega stiskanja in praskanja samoprevara / iluzija / nekaj kar obstaja samo
na simbolni ravni – ker z nasilnim praskanjem in stiskanjem ne čistim umazanije
(kot nepraktičnih vzorcev) niti iz sebe,
niti z sebe, ampak jo kvečjemu ustvarjam.
Namesto da nasilno stiskanje in praskanje povezujem in
definiram z olajšanjem, za olajšanje raje izberem izpisovanje
samoodpuščanja.***
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila stiskanje
in praskanje povezovati in definirati z vrsto komunikacije.
Ko opazim, da stiskanje in praskanje povezujem in
definiram z vrsto komunikacije – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da povezovanje in
definiranje stiskanja in praskanja z vrsto komunikacije ni smiselno v primeru,
ko obstaja kot izgovor, da sebe ne izrazimo preko primernejšega načina
komunikacije (a vedno obstaja kot izgovor?).
Namesto povezovanja in definiranja stiskanja in praskanja z vrsto komunikacije,
raje izberem bolj učinkovite in konstruktivne načine komunikacije, npr.: govorjena ali pisana beseda / likovno delo /
performens…
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila stiskanje
in praskanje povezovati in definirati z vrsto komunikacije 2. …
Ko opazim, da stiskanje in praskanje povezujem in
definiram z vrsto komunikacije – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je stiskanje in praskanje
prej izogibanje komunikaciji –ali s samim sabo ali z drugimi- kot pa vrsta
komunikacije.
Namesto da stiskanje in praskanje povezujem in
definiram z vrsto komunikacije kot izgovor, da vendarle komuniciram .!. se raje poslužim splošno sprejetih in
razumljivih vrst komunikacije (npr.:
govorjena ali pisana beseda / likovno delo / performens… ).
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila stiskanje
in praskanje razlagati kot posledico 'občutka nemoči in nesmiselnosti lastnega obstoja s
koreninami v podzavestnem in nezavednem…'.
Ko
opazim, da si praskanje in stiskanje razlagam kot posledico občutka nemoči in
nesmiselnosti lastnega obstoja – se
ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je občutek nemoči
iluzija, ker imam moč in glas enega posameznika. Zavedam se, da moj obstoj ni
nesmiseln, ker če bi bil moj obstoj nesmiseln – enostavno ne bi obstajala.
Namesto da si stiskanje in praskanje razlagam kot
posledico 'občutka
nemoči in nesmiselnosti lastnega obstoja s koreninami v podzavestnem in
nezavednem…', raje podrobneje raziskujem od kod izvira občutek nemoči in od kod
ideja o nesmiselnosti mojega obstoja.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila stiskanje
in praskanje razlagati kot 'Manifestirano posledico našega sprejemanja in dopuščanja gnilega sistema
v katerem živimo. Pokazatelj zajebanosti.'
Ko
opazim, da si praskanje in stiskanje razlagam kot 'Manifestirano posledico
našega sprejemanja in dopuščanja gnilega sistema v katerem živimo. Pokazatelj
zajebanosti.' – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je moja razlaga stiskanja
in praskanja kot manifestirane posledice sprejemanja gnilega sistema / pokazatelja zajebanosti bolj
kot ne še en izgovor, da se ne mi ne bi bilo potrebno popolnoma soočiti s svojim
stiskanjem in praskanjem ter prevzeti samoodgovornosti za ta uničujoč vzorec.
Namesto, da si svoje stiskanje in praskanje razlagam
kot 'Manifestirano
posledico našega sprejemanja in dopuščanja gnilega sistema v katerem živimo.
Pokazatelj zajebanosti.', raje opustim to razlago kot vzrok in kot izgovor za
moje praskanje in stiskanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar