Moj odnos do nasprotnega spola / sf+scs+sc 3

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila (po opustitvi nekaterih samoomejitev glede videza potencialnega partnerja) izbirat partnerja glede na medsebojno kemijo.

Ko opazim, da se prepuščam medsebojni kemiji – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da je 'medsebojna kemija' v bistvu precej podobna neustavljivi/magnetni privlačnosti. Tako za eno kot za drugo ne vem točno od kod izvira, torej ji ne morem prepustit vajeti pri izbiri partnerja.

Namesto da se pri izbiri partnerja zanašam na medsebojno kemijo / dobre občutke, si pred izbiro partnerja raje vzamem čas za spoznavanje z njim in ga izberem predvsem na podlagi zdravorazumskih odločitev, njegove samostojnosti in stabilnosti.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila zagreti se za bivšega fanta zaradi njegove prepričljivosti.

Ko opazim, da slepo sledim nekomu / (potencialnemu) partnerju zaradi tega, ker se mi zdi prepričljiv – se ustavim in diham.

Zdaj vidim/realiziram/razumem, da prepričljivost sama po sebi ni nujno smiselna. Zavedam se, da me nekdo lahko pritegne tudi k nesmiselnemu obnašanju/sodelovanju – posebej če je dovolj prepričljiv…

Namesto da sodelujem v obnašanju/dejanjih samo zato, ker mi jih je nekdo / (potencialni) partner predstavil dovolj prepričljivo, se prej vprašam ali je obnašanje / so dejanja k katerim me drugi/partnerji pritegnejo usmerjeno v to kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila prepustit svoje usmerjanje bivšemu fantu, zaradi tega ker mi ni bilo jasno kam se naj usmerim sama in ker se mi je zdel dovolj prepričljiv.

Ko opazim, da se pustim usmerjat drugim na podlagi njihove prepričljivosti in svoje zmedenosti – se ustavim in diham.

Zdaj vidim/realiziram/razumem, da ne morem zgrešit, če se usmerjam v to kar je enakovredno najboljše za vse življenje. Zavedam se, da me drugi tudi s svojo prepričljivostjo ne morejo usmerjat v nasprotno smer!

Namesto, da svoje usmerjanje prepuščam drugim na podlagi njihove prepričljivosti, se raje usmerjam sama oziroma preverim, če me drugi usmerjajo v kontekstu tega kar je najboljše za vse.

Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila zvezo v kateri je eden prostovoljno podrejen in drugi prostovoljno nadrejen soditi kot stabilno.

Ko opazim da odnos, ki temelji na prostovoljnem razmerju podrejeni/nadrejeni sodim kot stabilen – se ustavim in diham.

Vidim/realiziram/razumem, da odnos podrejeni/nadrejeni navidezno sicer deluje kot stabilen, ampak da posameznika v tem odnosu ne delujeta stabilno, ker za svojo lastno stabilnost potrebujeta drug drugega, da lahko živita nadREJENOST/podREJENOST.

Namesto da odnos, ki deluje po principu podrejeni/nadrejeni sodim kot stabilen, raje delam na enakovrednem odnosu z vsakim / s partnerjem. To pomeni, da sem stabilna tako sama po sebi kot v odnosu s partnerjem in da sem torej (lahko) neodvisna od drugega/partnerja.