Programiranje / naročniški paket za telefon 0

Družinski član se je na podlagi cenovno ugodne ponudbe zagrel za nek naročniški paket za telefon in jaz sem bila naprošena, da uredim vse v zvezi s tem. Na začetku sem par dni odlašala zaradi dosedanjih izkušenj s spoznavanjem z novimi tehničnimi aparati in njihovim delovanjem. Dosedanje izkušnje so mi pokazale, da potrebujem precej časa in še več živcev – potrpežljivosti, da dojamem funkcioniranje aparata/programa/paketa/… da je to opravilo stresno…

Par dni sem zbirala voljo za to opravilo, čas za preklop na naročniški paket pa je tudi omejen – tako, da sem se en dan ko sem imela veliko časa odločila za akcijo. Še pred sabo sem skrivala upanje, da bo to opravilo za spremembo steklo gladko… In na produktu piše, da je tako preprosto… ---. 

Zapletlo se je preden sem sploh začela… družinski član želi obdržati staro telefonsko številko, imenika telefonskih številk pa še nima shranjenega. Torej se morem soočit s specifiko telefona, operaterja in paketa hkrati. Ogromno nepoznanih novosti naenkrat. Kratki stik. Ne vem kje naj začnem. Podrobna navodila so zapakirana tako, da jih sprva sploh ne opazim. Ker je praznik sem prepričana, da številka za pomoč ne deluje. Predaja obupu: 'Nekdo od mene pričakuje, da mu uredim zadevo o kateri nimam skoraj nič pojma. Kako naj osebi to povem, ko pa sem odlašala tako dolgo, da bi oseba težko našla koga drugega, da ji uredi zadevo…'

Poberem se in pokličem številko za pomoč. Presenečenje – ljudje delajo. Dobim navodila, katera so kot ugotovim kasneje že priložena produktu. Ampak na številki za pomoč vprašam točno to kar me zanima in se prepričam, da startam pravilno.

Celi čas sem v energetskem občutku prevečnosti in težkosti…. Moje telo je v navalu energije… tresem se odznotraj – kot da bi bila drogirana. Obrazna mimika upadla, intonacija glasu obupana, telesna gestualika povešena. Zavedam, da mi vdajanje vsej tej miselni in čustveni energetski nesnagi ne bo pomagalo urediti zadeve. Hočem se je otrest in avtomatsko stresem svoje telo. Pa naredim še hitro samoodpuščanje.

Naslednji korak. Prijava. Potrebujem sodelovanje osebe, ki želi imeti ta naročniški paket. Jaz še vedno delno v vzorcu mučenice, oseba sicer sodeluje, ampak potrebuje malo motivacije iz moje strani in želi pomagati – pri čemer pametuje v prazno (izogiba se tistemu delu pri katerem lahko pomaga in želi pomagat tam kjer ni sposobna). Dihaaammmm…

Veliki finale. Obrazec je izpolnjen, podatki so vneseni, ampak nekaj manjka do naslednjega koraka in jaz ne vem kaj je to. In preizkušam različice. In se zgrozim, ko se uresniči moj strah, da moram ponovno na začetek. Pa dihaaaammmm in začnem znova. Vmes opazim še opcijo, ki sem jo po nepotrebnem odkljukala prvič, tako da najdem vsaj eno svetlo točko v ponovnem izpolnjevanju obrazca. Še enkrat preverjam številke in glej jo – napako!

Notranji govor:
Številke – sovražim številke. Tiste tadolge, ki jih je potrebno prepisovat. Že v osnovni šoli sem imela probleme s površnostjo - s prepisovanjem številk, predznakov, formul pri matematiki. In če samo eno številko prepišem narobe, končni izračun ni pravilen / program ne deluje… KLIK!

Ljudje smo organski programirani roboti – večino časa se obnašamo po vzorcih, ki smo jih sprejemali vase od rojstva naprej iz svoje okolice. Vsi podatki vseh vrst ki smo jih vsrkali vase in jih v svojih mislih in čustvih predelovali, opuščali, nadgrajevali so kot programi za te vzorce, ki jih zdaj živimo…

Tehniko, stroje, programe lahko vprogramiramo, preprogramiramo in odprogramiramo.

Misli in čustva in občutke lahko prav tako vprogramiramo, preprogramiramo in odprogramiramo.

Pri tehničnih zadevah to počnemo s pomočjo številk, programov  in navodil, pri osebnostih to počnemo s pomočjo samoopuščanja miselnih in čustvenih vzorcev, samokorekcijo in samokorekcijsko prakso (življenjem po nasvetih, ki smo si jih dali sami sebi).

Za prakticiranje teh dejavnosti so potrebni čas, specifičnost in potrpežljivost. Brez teh dejavnikov problemov/programov/vzorcev ne moremo predelati/odpraviti.
Torej je na meni,  da sprejemam odločitve z upoštevanjem +časa, ki je potreben za neko dejanje, da sem dovolj specifična in dovolj potrpežljiva v prvi vrsti. Pa najsi gre za tehniko ali pa za mojo osebnost. Miselni in čustveni energetski naboj je tu povsem nepotreben. Je samosabotaža. Podaljšuje čas za odpravo problemov, kreira in nadgrajuje nepraktične vzorce za prihodnost – strah pred specifičnostjo in se igra nepotrpežljivost. Tega ne potrebujem. Ne potrebujem obstoja v energiji misli in čustev!!!

Samoodpuščanje + samokorekcijski nasveti + samokorekcijska praksa sledijo v nadaljnjih objavah. Pod nujno.!.

P.s..  drugi del urejanja – aktivacijo naročniškega paketa in prenos vizitk iz ene sim kartice na drugo sem uredila brez nepotrebnih reakcij (nestrpnosti in jeze); čeprav tudi tokrat na začetku nisem imela pojma kako naj zadevi rešim. Zato je tole izpisovanje super-uporabna zadeva, samoodpuščanje pa še bolj.