Odpustim si, da nisem sprejela in si nisem
dopustila mozoljev sprejeti kot relativno običajnega pojava v prehodu v
puberteto in jih pustiti na miru.
Ko opazim, da dregam v nezrele mozolje – se ustavim
in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da sem svoje
pubertetniško nesprejemanje mozoljev 'nadgradila' v nepraktično navado
praskanja in posledično razmnoževanja mozoljev.
Namesto da mozolje praskam in jih posledično
prenašam na druge dele kože, jih raje pustim na miru in jih tako ne razširjam!
Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila
celjenja ran 'po naravni poti', ampak sem jih konstantno praskala.
Ko opazim željo po praskanju kraste ali ko opazim,
da praskam krasto – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da zna telo samo
poskrbeti za celjenje in obnovo. Zavedam se, da je praskanje krast domena
umsko-zavestnega sistema.
Namesto da praskam kraste in posledično povečujem
brazgotine, raje pustim, da se mi kraste zacelijo same.
Odpustim si, da nisem sprejela in si dopustila
realizirati, da bodo kot posledice praskanja mozoljev in ranic na moji koži,
predvsem obrazu ostale NEPOTREBNE brazgotine.
Ko opazim, da ignoriram brazgotine kot posledico
praskanja – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da brazgotine na koži /
obrazu niso potrebne. Zavedam se, da (mi) kažejo lastno nestabilnost in neobvladovanje
sebe kot umsko-zavestnega sistema.
Namesto da ignoriram brazgotine na svoji koži /
obrazu, jih raje vzamem kot opozorilo pred nadaljno vdajo UZS.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
preusmerjat pozornosti iz manjšega ali večjega stresa s pomočjo praskanja.
Ko opazim željo po praskanju ali praskanje – se ustavim
in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da mi preusmerjanje na
praskanje ne bo pomagalo predelati zavednega/podzavestnega/nezavednega stresa,
pač pa bo nastopalo kvečjemu kod njegov izraz.
Namesto da s praskanjem preusmerjam pozornost iz
stresa, željo po praskanju / praskanje raje vzamem kot pokazatelj stresa, ki ga
sproti predelam s samoodpuščanjem.
Odpustim si, da sem sprejela in si dopustila
nadaljevati s praskanjem/mrcvarjenjem mozolja, ki se mi večkrat pojavlja na specifičnem mestu na obrazu – kljub temu,
da sem prej že nekajkrat dojela nesmisel takšnega početja.
Ko opazim, da se sredi nesmiselnega/destruktivnega
početja praskanja/mrcvarjenja zalotim in kljub temu nadaljujem – se TAKOJ
ustavim in diham!!!
Vidim/realiziram/razumem, da takšno odlašanje nima
smisla, saj zaradi njega po nepotrebnem izgubljam samozaupanje. Zavedam se, da se
mozolj na specifičnem mestu ponavlja zaradi nekega vzroka.
Namesto da v trenutku ko se zavem, da sem sredi praskanja/mrcvarjenja
- nadaljujem, se pri priči ustavim in po možnosti pogledam kaj bi lahko bil
vzrok in. Namesto da se sekiram, ker se mi na vedno istem mestu pojavlja mozolj,
raje raziščem kaj bi lahko bil vzrok…
ŽELJO PO KRAMPANJU / PRASKANJU UPORABIM KOT 'KLIK',
KI MI NAKAZUJE DA MOJ UMZ NEKAJ NAKLEPA J
Ni komentarjev:
Objavite komentar