Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila ignorirat poškodovano kožo, ki sem si jo po
nepotrebnem poškodovala sama in z jezo in odporom reagirat na mamo/druge, ki so
mi reflektirali moj uničujoč vzorec stiskanja in praskanja.
Ko opazim,
da ignoriram poškodovano kožo kot posledico neobvladovanja lastnega uma in
reagiram z jezo in odporom kadar me nekdo na to spomni – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da ignoriranje samopoškodb kože in reagiranje
z jezo in odporom na mamo/druge, ki mi kažejo kaj počnem ni smiselno, ker ne
podpira (mene kot) fizičnega izraza.
Namesto
ignoriranja samopoškodb kože in reagiranja na ljudi, ki me na to opominjajo,
raje vadim 'pusti svoj obraz na miru!'. Če ta nasvet dobim od mame/drugih, ne
reagiram v smislu 'brigaj se za sebe, imaš pri sebi dovolj za počistit', ampak
ga sprejmem kot zdravorazumski nasvet/usmeritev/priporočilo.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila nadaljevati s stiskanjem in praskanjem po
tem, ko mi je za nekaj časa uspelo obdržati samokontrolo (po zaključku
maturantskega plesa).
Ko opazim,
da določen čas obvladujem stiskanje in praskanje, nato pa ponovno začenjam z
oživljanjem starega nepraktičnega vzorca – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da si z oživljanjem starih nepraktičnih vzorcev, ki sem jih nekaj časa že
uspela obvladovat ustvarjam nepotrebne časovne zanke in si otežujem odpravo teh
nesmiselnih vzorcev.
Namesto da
se zapletam v časovno zanko vzorca stiskanja in praskanja, raje pritisnem nase
in vztrajam pri samokontroli, saj se zavedam, da dlje ko bom vztrajala,
šibkejši bo postajal energetski vzorec stiskanja in praskanja, ki bo na koncu popolnoma
odpravljen.
Odpustim
si, da sem sprejela in si dopustila poškodovano kožo soditi kot grdo.
Ko opazim,
da poškodovano kožo sodim kot grdo – se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem,
da sojenje poškodovane kože kot grde in nepoškodovane kože kot lepe ni v smeri
tega kar je najboljše za vse življenje.
Namesto, da
ne/poškodovano kožo sodim znotraj polarnosti lepo/grdo, se raje vprašam v čem
je smisel poškodovanja lastne kože in kaj me v posameznem trenutku usmerja v to
dejanje.
Odpustim si,
da sem sprejela in si dopustila uporabljat kozmetična sredstva za reševanje posledic stiskanja in praskanja.
Ko opazim,
da uporabljam kozmetična sredstva za reševanje posledic stiskanja in praskanja –
se ustavim in diham.
Vidim/realiziram/razumem, da je samo odpravljanje posledic hkrati tudi vzdrževanje
vzroka…
Namesto da
zapravljam čas samo z odpravljanjem posledic, raje koristim dan čas za
odpravljanje vzrokov stiskanja in praskanja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar