Pri Desteni smo imeli
projekt Face world.
Ko
sem izrazila željo da bi se tudi jaz pobrila, me moj takratni obritoglavi fant
ni bil pripravljen sprejeti obrite. Stežka je sprejel že to, da sem si lase
sploh skrajšala na ne-prekratko frizuro.
Frizerka
– najina skupna prijateljica mi ni bila pripravljena skrajšati las na cm ali
dva; rekla je – to je prekratko in mi naredila všečno ne-tako-zelo-kratko
frizuro. Takratni fant pa je še naprej barval moje lase, ker me ni bil
pripravljen sprejeti s kratkimi lasmi naravne barve in nekaj sivimi, ki so se
pokazali v narastku.
Ko
sva se s fantom razšla, sem dokaj hitro obiskala frizerko. Drugo. Razložila sem
ji svojo željo – naj mi pusti samo narastek, ki ga je bilo za dober centimeter.
Ji ponovila željo, ker se ji zdela neobičajna. Ji razložila, da sem prišla k
njej ravno zaradi tega, ker me doslej ni strigla (razen izjemoma v otroštvu) in
tako ni navezana na moje lase. Še vedno ni bila prepričana, čeprav sem jaz
bila.
Družina
in sorodniki so do takrat že bili vajeni mojih dolgoletnih bolj ali manj
ekstremnih sprememb frizure, tako da večjih reakcij ni bilo. Nekaj mi jih je
omenilo 'da imam jajca', nekaj je bilo pripomb v smislu da sem kot fantek –
ampak to sem tudi pričakovala. Nekaj je bilo celo pohval v smislu da izgleda
dobro. Reakcij, ki so se ostalim
pojavile na mojo frizuro, nisem jemala osebno – ne glede na to ali so bile
pozitivne ali negativne. Pomembno mi je bilo, da je moja frizura praktična, da
z njo ne zapravljam preveč časa, da za njo uporabljam čim manj produktov za
lase, ki so škodljivi za okolje in da ljudem pokažem, da sem s kratko frizuro naravne
barve še vedno jaz.
Zdaj
pa vidim in slišim kako bi tudi druge rade takšno praktično frizuro, ampak si
ne upajo, ker se bojijo sodb drugih.
Kaj
nam to pove o našem samoomejevanju z videzom / zunanjo podobo na podlagi
družbeno sprejetih sprejemljivih frizur za ženske?
- Če
boste imele praktično kratko frizuro s svojo naravno barvo las in večjim ali
manjšim številom sivih las, ne pričakujte da vas bomo brezkompromisno sprejeli
kot ženske in kot partnerice.
Moj
odgovor na to: jaz se s takšno frizuro sprejemam kot žensko, če mi vi ne – je
to vaša samoomejitev.
Ko sem vstavljala kolaž-sliki v
besedilo, je prišla v sobo mama in začela takoj komentirat katere frizure so mi
najbolj pasale, na kateri sliki sem čudna, kdaj sem bila navita…
Tudi od drugih sem skozi dolgoletno
eksperimentiranje z vsemi mogočimi barvami in oblikami frizur poslušala kaj mi
paše, kaj mi ne paše, katero frizuro naj obdržim in katere naj več ne nosim.
Najbolj smešno pri vsem tem? –
Njihovi komentarji/nasveti niso bili prav v nobenem primeru enotni.!.
Karakterji… v (mojih) frizurah in v reakcijah drugih na njih… nepotrebno ločevanje…
Zdaj še bolj razumem Desteni projekt
Face world – gologlavi za enakovrednost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar